MAROF je sodobna klet, tesno povezana z naravo, tradicijo in kletarskimi načeli prednikov. Zazrti smo v prihodnost, iščemo spremembe, obenem pa slonimo na tradiciji.
MAROF je družinska zgodba. Zazrta v prihodnost, zanamce in napredek trdno sloni na tradiciji. Ponosni smo, da pri pridelavi naših vin spoštujemo tradicijo naših predhodnikov; nenazadnje so grofje Szapary v Mačkovcih pred več sto leti pridelovali vrhunsko vino.
Goričko ima dolgo in pestro vinogradniško zgodovino, obenem pa je prav zaradi zgodovinskih dejavnikov in odročnosti ostalo neokrnjeno in edinstveno področje za rast trte in ekološke principe pridelave. V 60-ih letih 20. stoletja so bile površine goričkih vinogradov skromne, povrh tega zasajene povečini s samorodnimi sortami trt. Med redke izjeme je sodilo Kmetijsko gospodarstvo v Mačkovcih, ki je zasadilo vinograd ob stari kleti, pa tudi v Bodoncih. Obdelovalo je sorte modra frankinja, sauvignon, zeleni silvanec in druge. Pridelek je zadovoljeval lokalno povpraševanje.
Tudi v 80-ih letih, ko je vinogradništvo na Slovenskem doživelo velik strokovni in kakovostni razmah, je Goričko ostalo siva lisa na zemljevidu vina. O vinih z Goričkega se ni slišalo ne pisalo. Kmetijska zadruga Rakičan, ki je obdelovala trte v Mačkovcih, Bodoncih in Kramarovcih, je donegovala zgolj manjše količine (odprtega) vina, večino pridelanega grozdja pa je prodala velikim vinskim kletem.
Vinogradniški potencial Goričkega je v tretjem tisočletju maksimalno izkoristil šele podjetnik Stane Polanič. Udejanjil je projekt vinska klet MAROF. Trnuljčico je prebudil iz stoletnega spanca.
Prvih 15.000 steklenic vina pod blagovno znamko MAROF smo napolnili leta 2007. Le leto zatem smo na prestižnem mednarodnem ocenjevanju revije Decanter prejeli nagrado regijskega šampiona (Regional Trophy) za chardonnay Breg 2008.
Nit s plemenito preteklostjo je posestvo MAROF povezalo septembra 2009, z otvoritvijo nove kleti ob prenovljenem dvorcu. Naj njen sodoben videz ne zavede. Vinograde obdelujemo ekološko, pri pridelavi v kleti prisegamo na tradicionalne postopke in naravne procese, v katere posegamo minimalno in izključno, ko je to absolutno nujno. Prepričani smo, da je veliko vino vedno produkt kulture, ne znanosti.
Letnik 2009 je bil prvi, ki je zorel v novi kleti. Obsegal je približno 30.000 steklenic. Danes jih napolnimo približno trikrat več.
Na posesti obdelujemo približno 100.000 trt, ki rastejo v treh imenitnih vinogradniških amfiteatrih na vrhunskih legah v Mačkovcih, Bodoncih in Kramarovcih. Med obnovo vinogradov smo na piedestal, kamor po našem mnenju absolutno sodi, postavili slovensko domorodno, najplemenitejšo rdečo sorto – modro frankinjo. Danes modra frankinja zaseda približno tretjino naših leg.
Leta 2018 je nemška revija Der Feinschmecker uvrstila klet MAROF med šesterico najelitnejših vinskih hiš na Slovenskem. Leta 2018 je naša vina okušal in ocenil Steven Spurrier, legendarni angleški vinski trgovec in pisec. Za vino MAČKOVCI modra frankinja, letnik 2013, je Spurrier zapisal: "Odlične globoke žametnordeče barve, videti je mladostno in razkošno. Tople jesenske jagode z rahlo pikantnostjo na nosu dodajo vinu karakter, ki vas ne zavede od pričakovane mehkobe in gladkosti okusa."
MAROF še zdaleč ni le modra frankinja. Ponosni smo na vsa naša vina.
Ne glede na sorto so pridelana s skrajno skrbnostjo ter ljubeznijo do podrobnosti in prefinjenosti. V prihodnosti imamo še velike načrte. Čar vina je nenazadnje v tem, da je zmeraj možno pridelati še bolj prepričljivega in izjemnega. Seveda, če to omogoči narava in znanje vinarja.
